|
Je morda podržavljanje slovenskega športa dobilo nov zagon? |
Iz pregleda letošnjega financiranja slovenskega športa iz javnih financ
je pazljivemu opazovalcu mogoče zlahka ugotoviti, da država pospešeno
vlaga predvsem v javno športno infrastrukturo in v javne zavode, ki
izvajajo športno politiko in športne programe ter izobražujejo
strokovne delavce v športu ter športne pedagoge.
Podržaviti – spremeniti privatna, zlasti proizvodna sredstva v državna, družbena… ( Slovar slovenskega knjižnega jezika, Državna založba, Ljubljana, 1994, stran 876 ).
Poleg tega investira še v, po mojem mnenju, neutemeljeno zaposlovanje vrhunskih športnikov v javnem sektorju. Da o javnih sredstvih iz Evropskega sklada, ki bodo najbrž usmerjena v višini deset milijonov evrov v Planico in morda celo v mariborsko univerzijado (ker jih drugače ne bodo zmogli in znali počrpati denarja iz Evropske blagajne), sploh ne izgubljam besed. Skratka: politika podržavlja šport in (ne)zavedno siromaši civilno družbo na področju športa. Civilna družba kot tako imenovana "žlahtna plesen demokracije" postaja za mnoge državne uradnike in (pre) številne politike vse bolj "plesen", katere bi se država najraje čim prej znebila. Kar je seveda razumljivo saj se država ne želi ukvarjati z močjo argumentov, ampak z argumenti moči in denarjem. Nekateri teoretiki sicer menijo, da je lahko civilna družba še bolj škodljiva za razvoj demokracije kot birokratske državne institucije, ampak mnogi strokovnjaki so prav tako vneto zagovarjali kreativni finančni inženiring, ki se je lani pričel po vsem svetu sesipati in povzročati gospodarsko krizo. Kam bo to pripeljalo slovenski šport si lahko samo mislimo in ugibamo. Vsekakor ne daleč od tega, da bo nadzor nad »zasebnim in kolektivnim užitkom« (kar šport je) znova prevzela država. Poleg tega si bo prilastila ustvarjeno dodano vrednost iz naslova prostovoljnega dela številnih volonterjev v športu ter izčrpavala civilno družbo. Ob vsem tem bo žal še pomagala ugasniti nekdaj prepoznavne blagovne znamke slovenskega športa in dolgoletne športne institucije. Pri tem ji nesebično pomagajo tudi nekateri župani, športni politiki in športni mešetarji. Vsakršna podobnost s slovenskim gospodarstvom je zgolj slučajna in/ali zlonamerna…
Iztok Retar
Mnenje izraža stališče avtorja in ne nujno tudi stališče Športne unije Slovenije.
|